Otvoritvene slovesnosti se na olimpijskih igrah odvijajo vse od leta 1896, ko so v Atenah organizirali prve igre moderne dobe. Zaradi vse bolj natrpanega urnika morajo biti slovesnosti od iger v Atlanti (1996) na sporedu danes, nekatera tekmovanja pa se začnejo že pred uradnim odprtjem iger. Nič drugače ni tudi tokrat, odgovornost za režijo enega največjih glasbeno-kulturno-športnih dogodkov leta pa je sprejel režiser Thomas Jolly, ki je znan predvsem po svojem rock-opera muzikalu Starmania.
Ker so bile pretekle otvoritvene slovesnosti že prave mojstrovine – v Pekingu je telovadec Li Ning »hodil po zraku«, v Londonu je James Bond na stadion spektakularno pripeljal kraljico Elizabeto … – je Jolly veliko časa namenil razmišljanju, kako nadgraditi pretekle izvedbe. Ideja se je ponudila kar v sloganu tokratnih iger »Igre odprtih vrat« (Games Wide Open, op. p.) in režiser je za prireditveni oder namesto stadiona izbral reko Seno.
Velik varnostni zalogaj
Prireditveni prostor se bo tako razprostiral na šestih kilometrih, vse od mostu Austerlitz do trga Trocadero pred Eifflovim stolpom. Znamenita parada športnikov, ki jo bodo po tradiciji začeli Grki in končali domačini Francozi, bo tako potekala na vodi. Zanjo bodo potrebovali okoli 100 čolnov, ki bodo prepeljali približno 7000 športnikov (na igrah jih bo nastopili več kot 10.000, a vsi niso prisotni na otvoritvi).
Veliko območje pomeni tudi velike varnostne zahteve. »Organizacija slovesnosti na Seni ni lažja naloga kot organizacija na stadionu, vendar ima takšna slovesnost večji učinek,« je povedal vodja organizatorjev Tony Estanguet, nekdanji vrhunski kanuist. Zaradi varnostnih razlogov bodo v glavnem mestu Francije jutri zaprte številne znamenitosti, v času slovesnosti pa bo za varnost skrbelo okoli 45.000 policistov ter več tisoč vojakov in varnostnikov, tudi potapljači, opremljeni s podvodnim orožjem. Ker se bo dogajanje odvijalo na prostem, si ga bodo gledalci – pričakujejo jih več kot pol milijona – lahko ogledali brezplačno, seveda pa bo poskrbljeno tudi za tiste, ki so si zaželeli najboljši možen pogled in so bili za to pripravljeni plačati velike vsote denarja. Po ocenah organizatorjev naj bi bila to največja uvodna olimpijska slovesnost do zdaj.
Organizatorji se ves čas trudijo, da ne bi izdali preveč podrobnosti o tem, kaj se bo dogajalo na petkov večer. Za zdaj je znano to, da bosta rdeča nit slovesnosti ljubezen in raznolikost. Med plovbo po reki bodo obiskovalce in športnike zabavali številni gostje. Za šov naj bi skrbelo več kot 3000 plesalcev, pevcev in drugih nastopajočih, ki bodo nastopali na obeh bregovih reke, mostovih in bližnjih znamenitostih mesta.
Kdo in kako bo prižgal olimpijski ogenj?
Znano je tudi, da se bodo na otvoritvi poklonili notredamski katedrali, ki je bila zelo poškodovana v požaru leta 2019, njena restavracija pa je trenutno v sklepni fazi. Na prizorišču bo okoli 120 voditeljev držav in članov kraljevih družin. Triinpolurni program bo razdeljen na dvanajst delov.
Ker gre za enega najbolj gledanih dogodkov na svetu, ni čudno, da si na njem želijo nastopati vsi, zato so nekateri tudi razočarani. Med tistimi, ki ne bodo imeli možnosti nastopanja, je eden bolj glasnih znan francoski didžej David Guetta. »Pri nastopih nismo gledali na priljubljenost, ampak na to, kaj spada v naše sporočilo,« je izbor nastopajočih pojasnil Thomas Jolly. Razkril je, da bo glavno sporočilo slovesnosti temeljilo na ljubezni in slavilo kulturno, jezikovno, versko ter spolno raznolikost v Franciji in po svetu. »Menim, da je ljudi, ki želijo živeti skupaj v tej raznolikosti, drugačnosti, veliko več, vendar smo manj glasni.«
Kot v modernem času velja za vsako otvoritveno slovesnost olimpijskih iger, je tudi tokrat najbolj varovana skrivnost to, kdo bo imel čast prižgati olimpijski ogenj. V preteklosti je ta čast pripadla velikim športnim junakom, kot so Antonio Rebollo, Muhammad Ali, Cathy Freeman, David Beckham, Vanderlei Cordeiro de Lima, Li Ning in drugi. A ne glede na to, kdo bo prižgal ogenj, tudi v Parizu ob tem ne bo spustil golobic kot simbola miru. Ta običaj, ki so ga prvič izvedli leta 1920, so ukinili po neprijetnem dogodku na igrah v Seulu leta 1988, ko je nekaj golobic zgorelo. Od takrat dalje organizatorji ponujajo alternativne različice, ki simbolno ponazarjajo izpust golobic.
![](https://files.dnevnik.si/2024/2024-07-23-SLO-zastavonose-OI-web.jpg)